Osnovne aktivnosti procesa diplomiranja je smiselno strukturirati in jih povezati v določeno zaporedje. Najenostavnejša je shema, kjer teoriji sledi empirija, tej pa pisanje (slika 3).

Slika 3: Osnovno zaporedje aktivnosti procesa diplomiranja

Pogosto pa zaporedje ni tako enostavno, ker so aktivnosti bolj strukturirane. V nadaljevanju je nekaj primerov, ki so lahko že povsem blizu realnosti naše diplome. Po opravljenem empiričnem delu je namreč praviloma treba izvesti še postopek interpretacije ugotovitev in teoretsko poglobitev, kar morda zato želimo označiti kot poseben sklop aktivnosti (slika 4).

Slika 4: Zaporedje aktivnosti procesa diplomiranja – primer 1

Ne glede na ločevanje oziroma prelivanje empirije in teorije običajno ločeno in posebej zaokrožimo in umestimo aktivnosti, ki so povezane s pisanjem uvoda in zaključka (slika 5).

Slika 5: Zaporedje aktivnosti procesa diplomiranja – primer 2

Neredko pisanje poteka hkrati s potekom teorije in tudi empirije. Tako npr. pri pregledovanju virov ugotovitve sproti zapisujemo v osnutek diplome, brez izdelovanja samostojnih povzetkov za posamezne vire. Podobno lahko pri empiričnem delu ugotovitve (npr. serija ekspertnih intervjujev) sproti vnašamo v diplomo in ne v neke vmesne zapiske (slika 6).

Slika 6: Zaporedje aktivnosti procesa diplomiranja – primer 3

Ni odveč, če skupine aktivnosti nadalje razbijemo in strukturiramo. Slika 7 prikazuje primer diplome, ki se je pričela z izčrpnim pregledom literature (Teorija 1) in odgovarjajočim pisanjem osnovnega teoretskega dela (Pisanje teorije 1). Bistveni in najkompleksnejši, v določeni meri tudi nepredvidljiv element te diplome pa so bile tri empirične komponente: testiranje uporabniške izkušnje z desetimi uporabniki, sekundarna analiza statističnih podatkov in primerjalna analiza oziroma testiranje enajstih spletnih aplikacij. V tem specifičnem primeru je bilo smiselno, potem ko je bila teorija predelana do točke, da so bile empirične komponente dokončno določene (Teorija 1), prioritetno začeti delo na empiriji, torej še pred nadaljnjim delom na preostali teoriji, v okviru katere je bilo treba sistematično predelati in strukturirati ugotovitve glede na izbrane vidike problematike (Teorija 2). Pri tem ni bilo povsem trivialno ugotoviti, da je ena od empiričnih komponent (Empirija 1 – uporabniško testiranje) na t. i. kritični poti, ki določa najnujnejšo dolžino celotnega procesa. Izvedba desetih seans testiranja uporabniške izkušnje je namreč časovno in organizacijsko precej zahtevno delo, ki vključuje tudi določena tveganja (npr. iskanje in rekrutiranje oseb, časovni razpored, zapleti pri izvedbi, morebitne tehnične težave). Nujno je zato bilo, posebej glede na bližajoče se letne počitnice, to empirično komponento (Empirija 1) opraviti prioritetno, pred preostalim empiričnim delom, pred preostalo teorijo (Teorija 2) in tudi pred vsakim nadaljnjim pisanjem. Takoj po zaključenem empiričnem delu (Empirija 1) pa je bilo treba zaradi narave in kompleksnosti rezultatov oziroma analiz odgovarjajoči del ugotovitve tudi prioritetno zapisati (Pisanje empirije 1). Zaradi narave empiričnega dela pa tega ni bilo mogoče zapisovati sprotno oziroma zaporedno, saj je treba najprej izdelati transkripte in delovne preglednice.

Kot rečeno, sta preostali dve empirični nalogi temeljili na primerjalni analizi spletnih storitev ter analizi zbranih (sekundarnih) statističnih podatkov, zato sta v nadaljnji obravnavi zaradi podobnega pristopa pisarniškega raziskovanja (angl. desk research) združeni v aktivnost »Empirija 2«. Zaradi narave njunega dela pa je bilo tokrat smiselno sprotno zapisovanje (Pisanje empirije 2), torej hkrati s potekom empiričnega dela. Šele potem je bilo smiselno pregledati preostalo teorijo (Teorija 2), ki je vključevala pregledovanje oziroma sistematiziranje določene literature, kar ni v ničemer vplivalo na način izvedbe empirije. Tudi to je bilo zaradi narave pregledovanja smiselno zapisovati sprotno, ob samem iskanju in pregledovanju literature (Pisanje teorije 2). Na koncu sta bila spisana še uvod in zaključek. K pravilni organizaciji poteka dela je pomembno pripomogla tudi shema na sliki 7.

Slika 7: Zaporedje aktivnosti procesa diplomiranja – primer 4

 

Prikazane sheme, ki ilustrirajo primere zaporedja (večjih in zaokroženih) aktivnosti procesa diplomiranja, so nadvse enostavne, zato je primerno, da jih skiciramo tudi za svojo diplomo. Potrebujemo le svinčnik, list papirja, nekaj (deset) minut časa in jasno konceptualno razmišljanje. S tem se bomo pomembno vživeli v naloge, ki nas čakajo, hkrati pa bomo svoje razmišljanje o procesu diplomiranja prizemljili. Namesto abstraktnih in nejasnih predstav o procesu bomo soočeni z materializirano skico poteka aktivnosti. V prvi vrsti pa tovrstne sheme pripomorejo, da aktivnosti jasno strukturiramo in tudi optimiziramo njihovo organizacijo in zaporedje.

 

<< Nazaj Naprej >>