Glavni argumenti za projektno obravnavo procesa diplomiranja so naslednji:

  • obstaja zelo jasen cilj – diploma;
  • aktivnosti trajajo (praviloma) več kot tri mesece;
  • potrebnih je več sto ur dela (odvisno od študijskega programa in ambicioznosti),
  • obstajajo jasne omejitve pri razpoložljivih virih;
  • celoten proces je sestavljen iz zaporedja številnih aktivnosti, ki jih je mogoče združevati, strukturirati in razvrstiti;
  • kombinacija in razpored aktivnosti sta pomembna in na voljo je znaten prostor za optimalen potek (ki ni povsem trivialen).

Na tej osnovi je diplomo smiselno obravnavati kot projekt, kjer lahko uporabimo formalna orodja projektnega vodenja. Osnove projektnega pristopa so opisane v številnih publikacijah in na spletnih straneh, realni koraki k praktični uporabi pa so pogosto vezani na specifično projektno shemo oziroma pristop ter na uporabo projektnih orodij (npr. Basecamp, Gantt Chart, MS Project).

Pri korenitejši formalizaciji projektnega pristopa, kjer bi npr. uporabili projektna orodja, seveda velja biti previden. Pred tem je smiselno konzultirati izkušenega projektnega vodja, lahko tudi mentorja (če je na tem področju kompetenten). Hitro se namreč lahko zgodi, da bomo za projektno podporo porabili veliko časa, dodana vrednost pa bo nesorazmerno majhna ali pa je sploh ne bo.

Pričujoča obravnava se v nadaljevanju zato omejuje zgolj na najosnovnejšo konceptualno uporabo projektnega pristopa, ki lahko celoten proces pomembno izboljša, hkrati pa ne zahteva vživljanja v terminologijo in formalizacije projektnega dela niti ne vključuje orodij za projektno vodenje. Študenti, ki jih vse to zanima ali pa so na tak način dela morda že navajeni – kot tudi vsi ostali nadobudni študenti – so seveda vabljeni, da se z dodatno formalizacijo in informatizacijo procesa dodatno poigrajo in s tem potencialno izboljšajo proces diplomiranja. Še pomembnejša bi bila pri tem verjetno predvsem dragocena izkušnja projektnega dela, ki jo bodo pridobili. Delo na projektih bo namreč skoraj zagotovo osnovni način delovanja v toku celotne delovne kariere vsakega diplomanta. Če so se študenti, ki so zainteresirani za bolj formalni projektni pristop k diplomi, z osnovami projektnega vodenja seznanili že v času študija, potem bodo pri tem uporabili odgovarjajoče znanje. Za ostale zainteresirane študente pa je smiselno, da se najprej posvetujejo z nekom, ki ima na tem področju izkušnje, nato pa se ustrezno izobrazijo (npr. lahko tudi prek spleta) in uporabijo primerno projektno orodje.

Pričujoča obravnava se, kot rečeno, resni formalizaciji projektnega pristopa v celoti izogne in se omejuje predvsem na osnovni konceptualni razmislek. V tem okviru je potrebno osrednje aktivnosti procesa diplomiranja z nekaj poenostavitve najprej strukturirati v dva osnovna toka.

A. Aktivnosti raziskovanja

Pri tem gre v najširšem smislu za zbiranje, študiranje in analiziranje virov, da bi na tej osnovi bodisi spoznali ali kreirali nekaj novega bodisi rešili ali osvetlili nek problem. Pri tem ima raziskovanje dva tesno povezana vidika, teorijo in empirijo.

  1. Teorija obsega predvsem naslednje aktivnosti:
  • iskanje literature in drugih virov;
  • pregledovanje, branje in študiranje virov;
  • urejanje ugotovitev in dejstev: sistematiziranje, klasificiranje, ovrednotenje, primerjava razlik, analiza protislovij;
  • identifikacijo odprtih problemov in aktualnih smeri razvoja;
  • oceno stanja določenega področja oziroma problemu;
  • oblikovanje izhodišč za empirično obravnavo, predvsem raziskovani pristop in raziskovalna vprašanja oziroma hipoteze.
  1. Empirija obsega predvsem metodološke in druge pristope, ki zagotavljajo primarne podatke, nova dejstva ali nove kreativne rešitve:
  • kvantitativno raziskovanje (ankete, opazovanje, eksperimenti, testi uporabnosti, statistične analize, metodološke primerjave);
  • kvalitativno raziskovanje (fokusne skupne, poglobljeni intervjuji, študije primera, ekspertni intervjuji, akcijsko raziskovanje, analiza diskurza, etnografske raziskave ipd.);
  • specifične teoretsko-analitske pristope, ki se raztezajo od formalizirane analize določenih gradiv (npr. primerjalne analize, metaštudije) do formaliziranih postopkov dokazovanja in izpeljevanja (npr. v filozofiji ali matematiki);
  • kreativne aplikacije in implementacije, ki segajo od računalniških programov do izdelave in oblikovanja proizvodov (vključno z digitalno produkcijo), storitev in drugih intelektualnih ali umetniških izdelkov.

Opisana razdelitev na teorijo in empirijo je seveda močno poenostavljena. Tako so nekatere aktivnosti na izrazitem presečišču, kar še posebej velja za razvoj morebitnih lastnih teoretičnih dognanj. Podobno velja tudi za oblikovanje raziskovalnih vprašanj in hipotez, zasnovo empiričnega dela in predvsem za odgovarjajoče interpretacije, kar vse formalno sodi v teorijo, vendar mnogi študenti to razumejo kot del empirije. Odnos med teorijo in empirijo je podrobneje obravnavan v podpoglavju o argumentaciji (podpoglavje 4.2 Teorija in argumentacija). Na tem mestu pa zgornja okvirna razdelitev na teorijo in empirijo za namene osnovnega načrtovanja aktivnosti povsem zadošča. Obstajajo diplome, ki empiričnega dela praktično nimajo (npr. sistematičen pregled literature), pa tudi diplome, ki so skoraj v celoti posvečene zgolj empiriji (npr. implementacija določene računalniške rešitve).

B. Aktivnosti pisanja

V najširšem smislu gre pri tem za naslednje sklope:

  1. Kontinuirane aktivnosti pisanja se nanašajo na stalno pozornost pri zagotavljanju konsistentnosti nastajajočega besedila:
  • ustreznost strukturiranja snovi;
  • zagotavljanje toka pripovedi;
  • skrb za konsistentnost besedila;
  • podpora za ustrezen nivo argumentacije in interpretacije.
  1. Med pisanje sodi tudi vmesno oziroma preliminarno zapisovanje:
  • izpisovanje in povzemanje virov;
  • zapisovanje idej.
  1. Glavnino pisanja predstavlja osrednje pisanje:
  • osnovno pisanje;
  • dopolnjevanje in preurejanje;
  • popravljanje in piljenje.
  1. Pomemben del pisanja so tudi formalni in tehnični vidiki pisanja:
  • urejanje in oblikovanje besedila;
  • dokončna oblika tabel in grafov;
  • redakcija in lektoriranje;
  • urejanje bibliografije in citiranja;
  • oblikovanje, format, prelom ipd.

Slika 2: Osnovne aktivnosti procesa diplomiranja

Običajno seveda najprej raziskujemo, nato pa pišemo (slika 2). Ravno tako v okviru raziskovanja praviloma najprej delamo na teoriji in šele nato na empiriji. Seveda se tudi vračamo in obstajajo povratne zanke, predvsem iz empirije v teorijo, največkrat pri interpretacijah, ko pojasnjujemo novougotovljena dejstva, pa tudi iz pisanja v raziskovanje (npr. ko moramo zapisane trditve dodatno podkrepiti s teoretičnim ali empiričnim dejstvom) ali iz pisanja v teorijo (npr. ko moramo določeno misel dodatno argumentirati).

<< Nazaj Naprej >>