V okviru načrtovanja procesa diplomiranja je treba poleg mentorja, komisije in fakultetne administracije pravočasno identificirati in rekrutirati tudi zunanje bralce oziroma pregledovalce osnutkov diplome. Zunanji bralci osnutkov diplome oziroma njenih delov sicer niso nujni, so pa izjemno koristni.

Posebej so neprecenljivi v primeru, ko ima študent kakršnekoli težave s konceptualiziranjem, strukturiranjem, izražanjem ali jezikom. Tovrstne šibke točke lahko pravočasno oceni kar študent sam, lahko pa to ugotovi šele, ko ga opozori mentor. Okvirno je študentov, ki imajo v določeni meri take težave, skoraj polovica. Zanje so zunanji bralci še posebej koristni, včasih celo nujni, zato je njihovo pravočasno zagotavljanje pomemben vidik načrtovanja procesa diplomiranja.

V primeru večjih težav se zunanje bralce vključi bolj formalno in sistematičneje. Tako se lahko npr. časovno natančneje določi in načrtuje zaporedje delov, ki gredo v branje.

Tudi če študent nima posebnih težav, je za kakovost diplome in učinkovitost procesa koristno, da osnutek predhodno prebere ali vsaj preleti še kdo drug. Nadvse je namreč dobrodošlo, da študent dobi najmanj eno zunanjo povratno informacijo na vse dele osnutka.

Za zunanje bralce ni nujno, da poznajo področje, ki ga diploma obravnava, včasih je celo bolje, da ga ne. Gre namreč na eni strani za odkrivanje večjih konceptualnih nekonsistentnosti (npr. v strukturi kazala, v uvodni opredelitvi problema), ki jih zunanji opazovalec takoj opazi, posebej pri uvodu, kjer se lahko pojavljajo nerodnosti in problematične (neizrečene) predpostavke. Podobno zunanji opazovalec zlahka zazna večje oziroma ponavljajoče se jezikovne napake in nerodnosti. V primeru, ko študent pri pisanju nima posebnih težav, s strani zunanjih bralcev tudi sicer ni potrebno neko zelo podrobno branje (je pa dobrodošlo). Izkušnje kažejo, da zunanji bralci najdejo glavne napake, ki jih študent kot avtor zaradi zasičenosti z delom na diplomi ne vidi več, že pri nekajminutnem prelistavanju. Posebej hitro lahko zunanji bralec odkrije nerodnosti v povzetku, začetnik stavkih oziroma uvodu. Zunanji bralec zato ne potrebuje veliko časa, saj za temeljit vtis o ključnih problemih zadošča že pet–deset minut.

Seveda je priporočljivo, da najdemo vsaj enega bralca (lahko tudi več), ki si vzame več časa in izvede podrobnejši pregled celotnega osnutka, morda se poglobi celo v tehnične vidike (npr. formule, kode). Ker se tudi v takem primeru praviloma ne pričakuje popolnoma poglobljenega branja, največkrat zadošča manj kot ena ura. Običajno branje namreč pomeni okrog 150–300 besed na minuto oziroma vsaj 1,000 znakov na minuto. V primeru 10,000 besed (okrog 30 strani) bi to zahtevalo od pol do ene ure. Posebej poglobljeno (prvo) branje določenega besedila sicer zahteva bistveno več časa, npr. štiri- do petkrat več, na drugi strani pa lahko izšolano hitro branje proces za podoben faktor tudi pohitri.

Zunanje bralce rekrutiramo iz svojega socialnega kroga. Najprimernejši so kolegi študenti in drugi vrstniki oziroma prijatelji. Nadvse primerni so tudi sorodniki, posebej starši, ki imajo za diplomo običajno posebej velik interes, in sorojenci. Potencialno število zunanjih bralcev – tako tistih, ki so osnutek pripravljeni pregledati na hitro (5–10 minut) in bolj kot zanimivost, kot drugih, bolj poglobljenih, ki so pripravljeni izvesti celotno oziroma poglobljeno branje – seveda v veliki meri odraža tudi velikost, globino in naravo našega socialnega omrežja. Ne glede na socialne vezi pa tovrstna pomoč zunanjega branja včasih seveda zahteva določeno protiuslugo, npr. recipročno branje kolegu študentu, plačilo pijače ali obroka vrstniku ali neko dodatno družinsko obveznost. Seveda pa ne smemo pretiravati in vključiti preveč zunanjih bralcev, kar razmeroma zlahka ocenimo na osnovi dodane vrednosti, ki je nastala pri prvem zunanjem bralcu. Če je bil prispevek izjemno velik, je koristno za isti del osnutka povabiti še enega bralca (lahko pa tudi istega bralca še enkrat).

V vsakem primeru je koristno, če o zunanjih bralcih razmišljamo vnaprej, jih pri sebi identificiramo in tiste, pri katerih je to primerno oziroma mogoče, v tem smislu vnaprej nagovorimo še pred začetkom raziskovanja in pisanja.

Dodajmo, da zunanji bralec zgolj pasivno podaja komentarje in refleksije. Nikakor od njega ne pričakujemo aktivnega avtorskega doprinosa. Če bi morda v svojem odzivu zunanji bralec podal neko zelo pomembno idejo ali rešitev, ki bi jo nato vključili v diplomo, pa moramo to izrecno navesti (3.4.4 Dovoljena pomoč).

 

<< Nazaj Naprej >>