Pri pisanju je pomembno, da računalnik deluje normalno in nemoteno. Takšnih težav je z leti, ker tehnologija hitro napreduje, sicer vedno manj, še vedno pa se lahko ujamemo v past sprijaznjenosti z računalnikom, ki je počasen, s težavo podpira več odprtih oken, se nepredvideno sesuva, ne shranjuje in smo zaradi tega v stalni nevarnosti, da bomo nekaj časa delali zaman. To vse ni potrebno. Dobro delujoče računalnike večinoma lahko najdemo že v fakultetnih knjižnicah ali laboratorijih.

V določenih primerih je zelo koristno imeti dva zaslona. Strošek je danes minimalen (lahko si enega celo izposodimo), učinek pa je lahko izjemen, posebej v primeru, ko na eni strani pišemo, na drugi strani pa gledamo oziroma prenašamo podatke, analize ali vire.

V tehničnem pogledu je smiselno že od začetka imeti vsa besedila zgolj v enem samem dokumentu v izbranem programu za oblikovanje besedil (Word, Open Office, Google Docs). Pri tem je smiselno, da izberemo program, ki ga uporabljajo tudi druge osebe, s katerimi komuniciramo in bodo morda posegale v tekst. V tem pogledu je Word kljub morebitnim predsodkom in pomislekom verjetno najvarnejša izbira.

V navedeni enotni dokument lahko zapisujemo tudi vse misli, ideje, literaturo in ostale elemente. Čim prej, torej na samem začetku, naredimo tudi strukturo in kazalo, saj s tem pomembno pripomoremo k občutku za celoto, predvsem pa k dozorevanju strukture. Prav strukturiranje besedila je namreč eden najzahtevnejših vidikov pisanja diplome.

Navedeni dokument je torej dobro vzpostaviti čim prej, saj nas zavezuje k delu, preprečuje, da se kaj izgubi, hkrati pa tudi kaže, da smo nekaj dela že opravili. Besedilo je smiselno tudi vsakič znova (ali vsaj ob večjem napredku) shraniti kot novo različico oziroma z novim imenom. To pomaga izslediti morebitne dele besedila, ki smo jih izbrisali, hrani vsa predhodna strukturiranja in daje občutek napredovanja. Beleženje števila različic je tudi sicer lahko zelo poučna vaja za izkušnjo izdelovanja večjega besedila. Zelo verjetno namreč diploma ni zadnje obsežnejše besedilo, ki ga bomo izdelali v svojem življenju.

Zgodnje kreiranje enotnega dokumenta je lahko pomembno tudi v simbolnem smislu, saj posebej v primeru težav z začetnimi koraki dokazuje, da naša diploma dejansko že obstaja v realnem oziroma materialnem svetu in ne le kot neka abstraktna namera.

Seveda pa lahko poleg programa za oblikovanje besedil (npr. Word, Google Docs) uporabljamo tudi dodatna programska orodja, kot so programi za miselne vzorce (angl. mind mapping tools, npr. XMind, Mindjet), programe za vodenje bibliografije (npr. Zotero, Endnote) in jezikovne programe za izboljšanje jezika (npr. Besana).

Enoten dokument, v katerem je združeno celotno besedilo za diplomo, ustvarimo čim prej in ob tem poskrbimo tudi za avtomatičen arhiv. Najlaže je, če se kar celoten direktorij, kjer je naš dokument, nahaja v oblaku (DropBox, Google Drive, OneDrive ipd.), kar pomeni, da vedno delamo v oblaku in se sploh ne ukvarjamo s kopiranjem, arhiviranjem ter prenosi med napravami ali mapami.

Nobenega tveganja namreč ne sme biti, da se kaj izgubi (poučen in zabaven video je tukaj: https://www.varninainternetu.si/article/andreja– pise– diplomo– ze– 9– mesecev– sploh– ne– dela– backupa/). Kljub temu pa je vseeno dobro občasno, npr. ko zaključimo kak večji del, izdelati tudi kakšno kopijo na ključek ali pa si poslati besedilo prek e-pošte.

 

<< Nazaj Naprej >>