Pri kršitvah avtorstva  ni važno, ali je bila tovrstna pomoč plačana ali ne. V primeru, da študent pri pisanju diplome koristi kakršnokoli neplačano pomoč  (npr. posvetovanje s poznavalcem določenega področja) ali splošno povratno informacijo zunanjih bralcev osnutkov (3.3.3. Zunanji bralci), ki pa bi presegla neformalne pogovore in bi npr.  vsebovala prispevek v smislu avtorske ideje, mora zato o tem obvestiti mentorja. Mentor bo presodil, če gre za avtorski prispevek, ki ga je potrebno ustrezno citirati. Tovrstna pomoč namreč zlahka poseže v avtorstvo diplome in s tem povzroči formalne kršitev izjave o avtorstvu. Najbolje sicer je, če študent potencialno avtorsko pomoč preveri pri mentorju vnaprej, še preden se zaplete v karkoli potencialno spornega.

Posebej tipično lahko v avtorstvo diplome z brezplačnim delom in svetovanjem pomembno posegajo osebe iz našega socialnega kroga (npr. študentski kolegi, sorodniki, prijatelji), ki nam tega seveda ne zaračunajo, zato lahko dobimo napačen občutek, da naše avtorstvo s tem ni ogroženo. Posredujejo  pa nam lahko kakovostne avtorske ideje ali lahko namesto nas opravijo del empirije (npr. statistične analize), pisanje besedila ali celo konceptualizacijo in strukturiranje.

Pri brezplačni avtorski pomoči je kritično predvsem dejstvo, da lahko oseba, ki nam je v določenem obdobju (brezplačno) avtorsko pomagala, zaradi določenih okoliščin (npr. spor, zamera) pozneje to pomoč obžaluje ali pa nam na tej osnovi celo škoduje (npr. očita, izsiljuje). Odnosi in medčloveška razmerja se namreč pogosto spreminjajo. Predstava, da tovrstnega avtorskega prispevka ni treba navesti, ker ga je itak nemogoče odkriti, je zato lahko zmotna.

V primeru takega ali drugačnega kršenja avtorskih pravic je neugodno tudi dejstvo, da smo fakultetno izjavo o avtorstvu zavestno podpisali z občutkom laži. S tem smo zabredli v kršitve osebne integritete, kar ni nekaj zanemarljivega, čeprav se morda tega ne zavedamo.

<< Nazaj Naprej >>