Etična vprašanja se ne dotikajo zgolj vprašanja avtorstva in prepisovanja (npr. podpoglavje 3.4.2  Plagiatorstvo) ali argumentacije (podpoglavje 4.2.4 Etika argumentacije), ampak segajo široko v druge smeri. V tem okviru je priporočljivo, da si študent zgodaj ogleda in načeloma trudi upošteva etični kodeks odgovarjajoče stroke, v okviru katere deluje. Na področju družboslovja so to npr. statistično društvo, sociološko društvo, komunikološko društvo, politološko društvo, društvo novinarjev, društvo ekonomistov, društvo za marketing, društvo psihologov itd. Posebej primerno je upoštevati tudi evropski kodeks akademskega poštenja.

Poleg širše problematike avtorstva  in specifičnih strokovnih dilem so glavni etični problemi, s katerimi se lahko srečamo pri pisanju diplomske naloge, predvsem naslednji:

  • Varovanje oseb in drugih objektov proučevanja. Posebej na področju družboslovja, medicine in humanistike lahko osebo, ki je predmet našega proučevanja, v fazi raziskovanja prizadenemo (npr. vznemirimo, užalimo) ali drugače poškodujemo. V primeru tveganj se zato pogosto zahteva, da anketiranci podpišejo izjavo o informirani privolitvi oziroma obveščenem soglasju (angl. informed consent), kjer so vnaprej in celovito seznanjeni z okoliščinami in posledicami raziskovanja.
  • Varovanja osebnih podatkov. Če smo v procesu raziskovanja zbrali podatek, ki je kakorkoli občutljiv (npr. premoženje ali zdravje anketiranca), potem je treba zagotoviti standarde varovanja, ki so s slovensko in evropsko zakonodajo izredno zapleteni in zahtevni. Tako npr. ne smemo na računalniku hraniti nobenega spiska oseb, ne da bi za to imeli pravno podlago v predpisih oziroma ne da bi to javili informacijskemu pooblaščencu. Kršitve pomenijo visoke globe. Podobno morajo orodja za anketiranje že v fazi zbiranja podatkov ločevati – in to brez možnosti naknadnega tehničnega uparjanja – osebne podatke (oziroma identifikatorje) od odgovorov, ki jih je respondent podal v anketi.
  • Trajna hramba podatkov. Kakršnakoli hranjenje osebnih podatkov mora biti posebej skrbno urejeno. Po opravljeni raziskavi je zato smiselno vse osebne podatke izbrisati. Ostale podatke je treba hraniti ( za potrebe morebitnega preverjanja) ali pa jih predati v ustrezne arhive oziroma repozitorije.
  • Metodološka korektnost. Gre za zavezo, da uporabljamo metodološke pristope, ki so v stroki uveljavljeni, in z izbiranjem in prilagajanjem metodologije ne izsiljujemo določenih zaključkov. Posebej velja to za prekomerno analiziranje podatkov, kjer na koncu izberemo analizo, ki nam posebej odgovarja, ostale analize in vidike pa zamolčimo (angl. If you torture your data long enought they will confess«).
  • Uporaba znanstvene argumentacije. Gre za najosnovnejšo poštenje in etiko pri nizanju argumentov, izčrpnost in objektivnost navajanja dejstev, za dosledno izogibanje vsakemu prikrivanja dejstev ali necelovitim obravnavam ter za popolno odsotnost zavajanja in zavestnega manipuliranja (podrobnejša obravnava je v podpoglavju 4.2.4 Etika argumentacije).
  • Poseganje v primarne podatke. Uporabiti in analizirati je seveda treba podatke, kakršne smo pridobili. Morebitni posegi v podatke (npr. editiranja, urejanje, imputacije manjkajočih vrednosti, uteževanje ipd.) morajo biti skrbno dokumentirani. Kakršnokoli namerno spreminjanje (falsificiranje) podatkov je seveda povsem nesprejemljivo, kar velja tudi za njihovo izmišljanje (fabriciranje). Upreti se torej moramo npr. skušnjavi, da bi naknadno spremenili nekaj odgovorov respondentov v anketi, čeprav bi s tem uspeli dokazati svojo hipotezo (kar si morda močno želimo) in čeprav bi s tem močno poenostavili tok pisanja celotne diplome.
  • Konflikta interesa. Konflikt interesa je vsako dejstvo oziroma okoliščina, ki bi lahko neugodno vplivala na potek procesa diplomiranja, saj bi lahko ogrozila njegov strokovni oziroma znanstveni potek. Nekaj tipičnih primerov v kontekstu argumentacije je navedenih že v podpoglavju 4.3.5 Etika argumentacije. V primeru, da se določenega konfliktu interesa, ki bi lahko vplival na proces naše diplome, ni mogoče izogniti, pa je treba to jasno navesti. Tako npr. mora študent, ki obravnava podjetje X kot študijo primera, in je hkrati v tem podjetju X tudi zaposlen (ali pa je celo njegov solastnik), to jasno navesti. Podobno mora navesti, če je podjetje X financiralo odgovarjajočo empirično raziskavo, če je empirična raziskava potekala kot del nekega komercialnega projekta. Enako velja tudi za druge osebne ali interesne povezave, npr. če je glavni intervjuvani ekspert njegov bližnji sorodnik ali če diploma služi  promociji družinskega podjetja ipd..

Omeniti velja še etične dileme, ko je študent z mentorjem v nekem specifičnem (npr. dolžniškem, upniškem, intimnem, sorodstvenem ipd.) razmerju, ki z diploma sicer ni neposredno povezano, povzroča pa lahko konflikt interesa. V takih primerih ima študent zelo jasne etične obveznosti. Na Univerzi v Ljubljani jih ureja kar siceršnji etični kodeks, ki velja tako za  učitelje in zaposlene kot tudi za študente. Vse več fakultet pa razvija za študente posebne etične kodekse, npr. FOV.

Etična vprašanja so neredko zapletena, čeprav glede osnovne etične drže in poštenosti ne bi smelo biti večjih dilem. V primeru kakršnihkoli vprašanj se seveda obrnemo na mentorja, ki nas bo v primeru, da našo diplomo spremljajo očitna etična tveganja, verjetno  tudi sam opozoril in ustrezno usmeril. V specifičnem primeru, ko pa je vir težav prav mentor, lahko pregledamo podpoglavje 4.4.6 Težave z mentorjem.

V splošnem si lahko, tako kot vedno, pomagamo tudi s fakultetnimi organi in službami, študentskimi svetovalnicami in drugimi viri (npr. pravna pomoč), kot tudi z odkritimi neformalnimi pogovori v svojem socialnem krogu.

<< Nazaj Naprej >>