Etična vprašanja seveda se ne dotikajo zgolj vprašanja avtorstva, ampak segajo tudi v druge smeri. Smiselno je, da študenti upoštevajo etični kodeks stroke, v okviru katere delujejo. Na področju družboslovja so to npr. statistično društvo, sociološko društvo, komunikološko društvo, politološko društvo, društvo ekonomistov, društvo za marketing itd. Posebej primerno je upoštevati tudi evropski kodeks akademskega poštenja.

Poleg širše problematike avtorstva so glavni etični problemi, s katerimi se lahko srečamo pri pisanju diplomske naloge, v splošnem predvsem naslednji:

  • Varovanje oseb in drugih objektov proučevanja. Posebej na področju družboslovja, medicine in humanistike lahko osebo, ki je predmet našega proučevanja, v fazi raziskovanja prizadenemo (npr. vznemirimo, užalimo) ali drugače oškodujemo. V primeru tveganj se zato pogosto zahteva, da anketiranci podpišejo izjavo o obveščenem soglasju (angl. informed consent), kjer so celovito seznanjeni z okoliščinami in posledicami raziskovanja.
  • Varovanja osebnih podatkov. Če smo v procesu raziskovanja zbrali podatek, ki je kakorkoli občutljiv (npr. premoženje ali zdravje anketiranca), potem je treba zagotoviti standarde varovanja, ki so s slovensko in evropsko zakonodajo izredno zapleteni in zahtevni. Tako npr. ne smemo na računalniku hraniti nobenega spiska oseb, ne da bi za to imeli pravno podlago v predpisih in ne da bi to javili informacijskemu pooblaščencu. Kršitve pomenijo visoke globe. Podobno morajo orodja za anketiranje že v fazi zbiranja podatkov ločevati – in to brez možnosti naknadnega tehničnega uparjanja – osebne podatke (oziroma identifikatorje) od odgovorov, ki jih je respondent podal v anketi.
  • Trajna hramba podatkov. Kakršnakoli hranjenje osebnih podatkov mora biti posebej skrbno urejeno. Po opravljeni raziskavi je zato smiselno vse osebne podatke izbrisati. Ostale podatke je treba hraniti ( za potrebe morebitnega preverjanja) ali pa jih predati v ustrezne arhive oziroma repozitorije.
  • Metodološka korektnost. Gre za zavezo, da uporabljamo metodološke pristope, ki so v stroki uveljavljeni, in z izbiranjem in prilagajanjem metodologije ne izsiljujemo določenih zaključkov. Posebej velja to za prekomerno analiziranje podatkov, kjer na koncu izberemo analizo, ki nam posebej odgovarja, ostale analize in vidike pa zamolčimo (angl. If you torture your data long enought they will confess«).
  • Uporaba znanstvene argumentacije. Gre za najosnovnejšo poštenje in etiko pri nizanju argumentov, izčrpnost in objektivnost navajanja dejstev, za dosledno izogibanje vsakemu prikrivanja dejstev ali necelovitim obravnavam ter za popolno odsotnost zavajanja in zavestnega manipuliranja (podrobnejša obravnava je v podpoglavju 4.2.4 Etika argumentacije),
  • Poseganje v primarne podatke. Uporabiti in analizirati je seveda treba podatke, kakršne smo pridobili. Morebitni posegi v podatke (npr. editiranja, urejanje, imputacije manjkajočih vrednosti, uteževanje ipd.) morajo biti skrbno dokumentirani. Kakršnokoli namerno spreminjanje (falsificiranje) podatkov je seveda povsem nesprejemljivo, kar velja tudi za njihovo izmišljanje (fabriciranje). Upreti se torej moramo npr. skušnjavi, da bi naknadno spremenili nekaj odgovorov respondentov v anketi, čeprav bi s tem uspeli dokazati svojo hipotezo (kar si morda močno želimo) in čeprav bi s tem močno poenostavili tok pisanja celotne diplome.
  • Izogibanja konflikta interesa. V primeru, da se konfliktu interesa, ki bi lahko vplival na rezultate oziroma našo diplomo, ni mogoče izogniti, je treba to jasno navesti. Tako npr. mora študent, ki obravnava podjetje X kot študije primera in je hkrati v tem podjetju X tudi zaposlen (ali pa je njegov solastnik), to jasno navesti. Podobno mora navesti, če je podjetje X financiralo odgovarjajočo empirično raziskavo ali pa je glavni intervjuvani ekspert podjetja X njegov bližnji sorodnik.

Etična vprašanja so neredko nadvse zapletena, čeprav glede osnovne etične drže in poštenosti ne bi smelo biti nobenih dilem. V primeru kakršnihkoli vprašanj se seveda obrnemo na mentorja, ki nas bo v primeru, da našo diplomo spremljajo očitna etična tveganja, verjetno  tudi sam opozoril in ustrezno usmeril. Pomagamo si lahko tudi s fakultetnimi organi in službami, študentskimi svetovalnicami in drugimi viri (npr. pravna pomoč) pa tudi z odkritimi neformalnimi pogovori v svojem socialnem krogu.

 

<< Nazaj Naprej >>