Že v fazi organizacije dela je treba v celoti razjasniti tudi vsa etična vprašanja, posebej glede avtorstva.

Vsak študent sicer podpiše fakultetno izjavo o avtorstvu diplome, ki se je mora seveda tudi držati. Morebitna kršitev zapade fakultetnim predpisom in odgovarjajočim postopkom kot tudi siceršnjim sodnim procesom. Kršitve se lahko dogajajo na način plagiatorstva, pri čemer brez navajanja vira uporabimo avtorsko delo druge osebe, pa tudi na način plačane in neplačane avtorske pomoči. Vse te vidike in morebitne skušnjave je treba razčistiti že na samem začetku. Popolnoma jasno mora biti, da tveganja, ki so s tem povezana, ne odtehtajo malce večjega napora, ki je potreben, da diplomo v avtorskem smislu napišemo korektno in samostojno. Ravno tako mora biti že v fazi načrtovanja jasno, kaj točno je avtorska pomoč drugih oseb in kako z njo ravnati. Kakršenkoli zamolčani prispevek oziroma pomoč druge osebe, ki posega v naše avtorstvo, je namreč absolutno nesprejemljiv/nesprejemljiva. Na eni strani so namreč tveganja in posledice morebitne kršitve nesorazmerno velike. Na drugi strani pa tak poskus tudi v primeru uspele kršitve prinaša zelo neugodne posledice za osebno integriteto in nadaljnje življenje. Brez potrebe in za razmeroma majhno zadevo smo si s tem namreč kar sami, in to še pred začetkom delovne kariere, nadeli nalepko nepoštenosti. To pa sta zelo slab začetek in zelo slaba popotnica.

Ker so skušnjave za kršitve avtorstva tako velike, se ta vidik pogosto obravnava kot edini etični problem procesa diplomiranja. Temu seveda ni tako, saj je poleg spoštovanja avtorstva študent dolžan upoštevati tudi druge potencialne etične probleme raziskovanja in pisanja.

 

<< Nazaj Naprej >>